O nas
Prvi zametki gasilstva so se na juševskem pojavili okoli leta 1800 in sicer v obliki gasilskih straž oziroma Berdal, katere so delovale v nočnem času in sicer po trije vaščani na vsake tri ure. Stražarji so imeli tako imenovane Lanče oz. palice, s katerimi so tolkli po tleh in s tem opozarjali, da je vse vredu. Prva prava pobuda za ustanovitev društva v Jelšanah je bila dana s strani takratnega župana občine Jelšane g. Jakoba Valenčiča v letu 1912. Prostovoljno gasilsko društvo Jelšane je bilo ustanovljeno dne 21.4.1912, dovoljenje za delovanje pa je društvo prejelo od Kotarskega poglavarstva Volosko dne 24.6.1912. Ustanovitelji društva so bili Jakob Valenčič prvi načelnik, Jože Frol, Josip Štemberger, Josip Surina, Ignacij Danjelič, Vjekoslav Hrabar, Josip Štemberger, Anton Udovič in Ivan Iskra. V Jelšanah skorajda ni bilo hiše, da ne bi bil kdo v društvu. Gasilsko društvo je delovalo na področju štirinajstih vasi, katere so spadale v občino Jelšane.
Že v prvih mesecih delovanja društva se je društvo povezalo z Ognjegasnim društvom Volosko. Srečanje je potekalo 6.10.1912 na Voloskem. Na srečanju sta gasilski društvi ustanovili Hrvatsko Slovensko Zajednico za Istro. S tem je društvo nadaljevalo tradicijo združevanja in bratenja med Slovenci in Hrvati, katero so začeli jelšanski čitalničarji v drugi polovici devetnajstega stoletja. Od ustanovitve društva dalje je bil prisoten duh bratenja in povezovanja z ostalimi društvi. Da ognjeni zublji ne poznajo meja, se je pokazalo leta 2012 spomladi, ko so gasilci z obeh strani meje s skupnimi močmi pogasili velik požar na območju državne meje med naseljema Brce na Hrvaškem in Velikim Brdom v občini Ilirska Bistrica.
Pred drugo svetovno vojno je navkljub italijanski okupaciji teh krajev društvo vse do leta 1931 pisalo zapisnike v slovenskem jeziku. V letu 1937 je italijanska oblast prevzela vodenje društva. Formirali so eno desetino, katera je bila podrejena reški deželni komandi. V letu 1940 je bil del desetine mobiliziran in odposlan na pomoč gasilcem na Sicilijo. Po drugi svetovni vojni so preživeli člani obnovili delovanje društva. Prostore za delovanje so uredili v stavbi nekdanje pošte. V povojnem času je društvo obnovilo opremo in kupilo motorno brizgalno. V letu 1952 je društvo pridobilo prvo gasilsko vozilo znamke Buick, katero je bilo dotrajano. V petdesetih letih je bilo društvo sestavljeno iz štirih desetin, pionirske, ženske ter dveh članskih desetin. Udeleževali so se republiških tekmovanj.
PGD Jelšane je bilo skromno opremljeno, v osemdesetih letih je pridobilo terensko vozilo za prevoz moštva znamke UAZ, katero je bilo v letu 1991 zamenjano z novejšim modelom. Poleg terenskega vozila UAZ je društvo kupilo prikolico na kateri je vgrajena visokotlačna črpalka s 380-litrskim rezervoarjem. V letu 2002 je kupilo še eno terensko vozilo znamke Land Rover, za potrebe prevoza moštva
V obdobju od leta 2005 do 2015 sta delovanje Prostovoljnega gasilskega društva Jelšane najbolj zaznamovala dva pomembna mejnika v njegovi zgodovini. Društvo je pridobilo novo gasilsko vozilo GVV-2 ter praznovalo 100 letnico ustanovitve.
Vozilo GVV-2 je na podvozju MB Vario izdelalo podjetje EURO GV z Male Bukovice. Svečani prevzem vozila je bil leta 2010 na Mašunu, zatem pa še v Jelšanah. Pridobitev omenjenega vozila je pomembno prispevala k ustrezni opremljenosti društva.
PGD Jelšane je v letu 2012 praznovalo stoto obletnico ustanovitve društva, katero smo obeležili s svečano sejo in gasilsko parado. Društvo je ob praznovanju 100 letnice ustanovitve prejelo od strani Gasilske zveze Slovenije ʺOdlikovanje za posebne zasluge v gasilstvuʺ ter Srebrni Znak Civilne zaščite Republike Slovenije.
V letu 2020 smo v aktivno uporabo prejeli težko pričakovano vozilo za gozdne požare GVGP-1, znamke Ford Ranger.
Opremljeno je z vso tipizirano opremo za gozdne požare. Velika prednost vozila so visoka mobilnost, nizko težišče in modularni tip nadgradnje kar omogoča prilagajanje na različne vrste intervencij.
V letu 2020 smo začeli tudi z obnovo gasilskega doma. V začetni fazi se je zamenjalo dotrajano strešnmo kritino (ternit). Podstrešje smo izpraznili ter ga preuredili v mansardni prostor, ki bo služil za sestanke in krožke. Na desni strani doma smo postavili stopnišče za lažji dostop do mansarde.
Obnova je še v teku tako, da o tem kaj več v kratkem.